Zaradi hitrega razvoja naselij Medvode, Svetje in Preska je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nastalo že nevzdržno stanje glede označevanja posameznih hiš. Zato se je Krajevna skupnost Medvode odločila, da se ukineta naselji Svetje in Preska in priključita Medvodam, kjer se je uvedel ulični sistem. Imenovala je komisijo, ki je po več sejah določila potek novih ulic in tudi dala predloge za njihovo poimenovanje. O teh predlogih so razpravljali tudi zbori delovnih ljudi in občanov v novembru 1979. Pripombe zborov je komisija uskladila in podala končni predlog.

 

Predlog odloka je bil predložen Skupščini mesta Ljubljane v obravnavo in sprejem. Ta je 24. aprila 1980 sprejela odlok s katerim je naselji Preska in Svetje priključila naselju Medvode, kjer je bil uveden ulični sistem. Spodaj vam podajamo kratke obrazložitve poimenovanj ulic, ki smo jih povzeli po besedilu v odloku. Dokumentacijo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Gorenjska cesta

Po imenu 1. razredne ceste Ljubljana – Kranj od št. l do črpalke Istra Benz.

Žontarjeva ulica

Feliks Žontar, rojen 21. 5. 1922 na Brezovici pri Medvodah, dijak srednje tehniške šole v Ljubljani, član društva Sokol Medvode; v narodnoosvobodilno gibanje se je vključil leta 1941 in deloval na terenu Medvode kot aktivist OF, od leta 1942 do novembra 1943 je bil sekretar okrajnega komiteja SKOJ za Medvode. Padel je 5. 11. 1943 na begu iz obkoljene hiše Miklavec v Goričanah.

Janko Žontar, rojen 23. 8. 1926 v Sori pri Medvodah, učil se za finomehanika, živel v Preski pri Medvodah, član društva Sokol Medvode, v narodnoosvobodilno gibanje se je vključil leta 1942 in deloval kot član SKOJ na terenu Medvode, nato od 1. 8. 1943 borec Prešernove brigade. Padel 21. 11. 1943 v Sorici pri Železnikih v boju proti nemškemu okupatorju.

Seškova cesta

Franc Sešek, rojen 13. 3. 1883 na Vojskem pri Skaručni, krojaški mojster v Medvodah, v prvi svetovni vojni je bil ujetnik Rdeče armade, živel v Sovjetski Rusiji do leta 1922, kjer je postal član sovjetske komunistične partije. Po vrnitvi v domovino je politično deloval v prvi partijski organizaciji v Medvodah do razpustitve v času Obznane. Do okupacije je deloval kot načelnik telovadnega društva Sokol Medvode in bil dolgoletni podžupan občine Medvode. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in aktivno deloval kot član OF, v njegovi delavnici so se zbirali in sestankovali ilegalci – organizatorji OF v Medvodah; 23. 7. 1944 je bil aretiran, zaprt v Begunjah in nato odveden v nemško koncentracijsko taborišče Mauthausen, izčrpan in bolan se je vrnil poleti 1945 domov, kjer je kmalu umrl.

Cesta komandanta Staneta

Franc Rozman-Stane, rojen 27. 3. 1912 v Spodnjih Pirničah pri Ljubljani, pekovski pomočnik, predvojni revolucionar in komunist, španski borec, v NOV od leta 1941, najprej kot organizator partizanskih enot, nato komandant štajerskega bataljona druge grupe odredov NOV, IV. operativne cone, nazadnje komandant NOV in POS. Pri preizkušanju orožja se je ponesrečil, umrl še isti dan 7. 11. 1944 v bolnišnici v Kanižarici pri Črnomlju. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Narodni heroj.

Cesta ob Sori

Pelje mimo zadružnega doma ob Sori proti Goričanam.

Čarmanova ulica

Dominik Čarman, rojen 3. 5. 1894 v Svetju pri Medvodah, tapetnik, železničar, v prvi svetovni vojni je bil ujetnik Rdeče armade, kjer se je priključil revolucionarnemu gibanju. Po vrnitvi v domovino je politično deloval v prvi partijski organizaciji v Medvodah. Po razpustitvi organizacije se je priključil naprednemu delavskemu gibanju pri železnici v Šiški, kjer je leta 1933 postal član partijske organizacije, v kateri je deloval do jeseni 1941, nato pa se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju v Medvodah. Njegova hiša pa je postala zbirališče organizatorjev – ilegalcev OF za Gorenjsko vse do njegove aretacije 11. 3. 1942. Bil je zaprt v Begunjah, v Celovcu, umrl 17. 8. 1942 v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau.

Slavko Čarman, rojen 3. 6. 1920 v Preski pri Medvodah, študent kemije, politično je deloval na ljubljanski univerzi kot član telovadnega društva Sokol Medvode. Spomladi 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in deloval kot organizator mladinske organizacije v Medvodah in bil njen sekretar. Pozimi 1941 je bil sprejet v članstvo SKOJ. 11. 3. 1942 so ga aretirali, zaprli in mučili v policijskih zaporih v Škofji Loki, 31. 3. 1942 so ga ustrelili kot talca v Begunjah.

Zbiljska cesta

Regionalna cesta Medvode–Zbilje–Vodice–Kamnik, od ceste I. razreda Ljubljana–Kranj do zadnje ulice ob gozdu.

Šetinova ulica

Franc Šetina, rojen 25. 11. 1925 v Zbiljah pri Medvodah, ključavničarski vajenec, v narodnoosvobodilno gibanje se je vključil v Šentvidu pri Ljubljani, kjer se je učil ključavničarstva, leta 1943 se je priključil NOV na Gorenjskem, nato je bil v Gubčevi brigadi, padel v borbi z nemškim okupatorjem 15. 6. 1944 na Babni polici v Loški dolini kot mitraljezec.

Podvizova ulica

Vinko Podviz, rojen 9. 4. 1906 v Zbiljah. Umrl je 19. 8. 1957 – ubila ga je strela na Skuti v Kamniških planinah. Pred vojno je bil zaposlen kot delavec na lesnem prostoru v Tovarni celuloze v Medvodah. V prostem času je aktivno deloval v društvu "Sokol" v Medvodah. Med vojno se je leta 1943 vključil v organizirano delo na terenu za NOV. Konec istega leta je odšel v partizane. Ves čas je bil v Prešernovi brigadi kot sanitetni referent. Po demobilizaciji se je 1. 2. 1946 vrnil na delo v Tovarno celuloze Medvode. Delal je kot pomočnik direktorja, personalni referent, vodja službe za preskrbo in nazadnje kot mojster v pripravi lesa. V povojnem času je aktivno delal predvsem v sindikatih. Večkrat je bil predsednik sindikalne organizacije v tovarni in predsednik republiškega odbora sindikata delavcev papirne industrije Slovenije.

Grajzerjeva ulica

Albin Grajzer, rojen 15. 2. 1922 v Smledniku, mizarski pomočnik, pred vojno živel v Vevčah pri Ljubljani, kjer je politično deloval kot skojevec in v delavskem naprednem društvu Vzajemnost. Od leta 1941 borec Molniške čete, član VOB OF Ljubljana. Padel decembra 1944, v boju z belogardisti pri Trebnjem na Dolenjskem kot komandant zaščitnega bataljona pri glavnem štabu NOV in POS, narodni heroj.

Ulica Simona Jenka

Zunanji pesnik Sorškega polja, ki je bil rojen na Podreči.

Ulica ob gozdu

Ob gozdu.

Medvoška cesta

Po naselju Medvode.

Kržišnikova ulica

Franc Kržišnik, rojen 1900 v Poljanah nad Škofjo Loko, krojaški pomočnik pri Seškovih v Medvodah, vključen v narodnoosvobodilno gibanje v Medvodah že v letu 1941 kot član gospodarske komisije OF in kot sekretar partijske organizacije v Medvodah; aretirali so ga 8. 8. 1944 in zaprli v Medvodah na orožniški postaji, kjer si je sam vzel življenje zaradi nečloveškega mučenja.

Višnarjeva ulica

Anton Višnar, rojen 1. 5. 1903 na Jesenicah na Gorenjskem, električar, živel v Medvodah, kjer se je leta 1941 priključil narodnoosvobodilnemu gibanju in deloval kot član OF in pozneje kot član KPS v Medvodah. Zajeli so ga 5. 11. 1943 v hiši Miklavca v Goričanah, nato zaprli v Begunjah in poslali v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Ustreljen 31. 1. 1944 v Šentvidu nad Ljubljano kot talec.

Ulica k studencu

Ulica, ki je usmerjena k studencu pod Svetjem.

Klanska ulica

Pobratena krajevna skupnost Klana pri Reki s krajevno skupnostjo Medvode.

Donova cesta

Edo Bregar – Don, rojen 20. 10. 1918 v Dobovcu pri Sevnici, strojni tehnik, pred vstopom v ilegalo leta 1942 zaposlen v Tovarni celuloze v Goričanah pri Medvodah, aktivist od leta 1941. Od 1942 organizator tehnik na Gorenjskem in član agitprop komisije pri PK KPS za Gorenjsko, konstruktor tiskarskih strojev in ustanovitelj tiskarne Julija (1943), Trilof (1944) in Donas (1944) v dolini Ločnice pri Medvodah. Po vojni je bil družbenopolitični delavec in direktor številnih podjetij, umrl 25. 6. 1972 v Medvodah. Po njem nosi ime delovna organizacija DONIT.

Cesta talcev

Cesta se odcepi v klancu nad kmetijo Drešar na levo. Pelje nad gramozno jamo v novo naselje na srednji terasi v Medvodah. V medvoški okolici, kakor tudi v samih Medvodah, se je organizacija OF v letu 1943 zelo močno okrepila. Organizirane so bile trojke, nato odbori, organizacija AFZ, mladine, gospodarska, prostovoljni vstopi v partizane itd. Gestapo je na vsak način hotel zatreti organizacijo OF. Iskal je povezavo z aktivisti OF, vrinjal v partizanske vrste svoje zaupnike, organiziral sestanek z aktivisti OF v Goričanah pri Miklavcu oziroma Okršlarju dne 5. novembra 1943. Na sestanek naj bi prišli organizatorji OF, kjer bi jih gestapo aretiral ali likvidiral, vendar jim ukana ni uspela. Zato da bi prestrašili tukajšnje prebivalstvo predvsem pa aktiviste OF glede nadaljnjega sodelovanja za OF in prekinitev prostovoljnega vstopa v NOB, so Nemci ustrelili 25 talcev v gramozni jami v Medvodah dne 31. decembra 1943. Tega dne so Nemci v Begunjah naložili 25 zapornikov na kamione, jih ob 16.30 pripeljali v gramozno jamo Medvode in tam ustrelili. Med talci sta bila ustreljena tudi domačina Franc Šijanec in Lado Jamnik. Grobišče talcev je urejeno, tam je postavljen tudi spomenik.

Turkova ulica

Vinko Turk, rojen 16. 1. 1926 v Svetju pri Medvodah, delal na očetovi kmetiji. Leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, kot kurir je prenašal ilegalno literaturo preko okupacijske meje v Polhograjskih Dolomitih in za zvezo s partizani bil večkrat aretiran, zaprt in pretepen v Begunjah; julija l944 so ga Nemci zajeli na poti iz Ločnice, pri njem dobili pošto, ga zaprli v Begunjah in nato odvedli v koncentracijsko taborišče v Mauthausen, kjer je umrl 22. 2. 1945.

Ostrovrharjeva ulica

Oto Vrhunec – Blaž Ostrovrhar, rojen 10. 2. 1915 v Belcah nad Škofjo Loko, partizanski pesnik, po poklicu je bil ključavničar, stanoval v Zgornjih Pirničah, član OF od leta 1941 in od 1942 član KPS. Januarja 1943 se je priključil Gorenjskemu odredu, kjer je bil četni komandir, bataljonski, brigadni komandant, nazadnje komandant Škofjeloškega odreda. Padel 5. 4. 1945 iz zasede nad Topolcami pri Selcah. Bil je delegat kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda, član plenuma SNOS. Njegove pesmi so bile objavljene v raznih partizanskih časnikih v letih 1943–1945, zbirko njegovih pesmi pa je izdala tehnika Grega v Martinjem vrhu v Selški dolini z naslovom "Pesmi padlim borcem" leta 1944. Konec leta 1943 je dobil vojaški čin kapetana in bil odlikovan z redom za hrabrost.

Kebetova ulica

Kebe Lojze – Štefan, 26. 6. 1908 na Jezeru pri Cerknici, ključavničar, živel v Tacnu pod Šmarno goro. Je predvojni komunist in revolucionar. Deloval kot član rajonskega komiteja KPS Tacen–Šentvid–Medvode in v pripravah na vstajo 22. julija 1941 pod Šmarno goro in pri ustanovitvi Rašiške čete in Kamniškega bataljona. V prvem letu okupacije živel in deloval tudi na območju Medvod, Pirnič in Smlednika, najprej kot inštruktor CK KPS za Gorenjsko nato pa kot član PK KPS za Gorenjsko, kjer je deloval v pripravah na decembrsko vstajo na Gorenjskem. Padel kot sekretar PK KPS za Gorenjsko in politkomisar prve grupe odredov 20. 10. 1942 na Jamniku na Jelovici. Narodni heroj. Na območju Medvod ima še posebne zasluge pri organiziranju prvih odborov OF in partijske organizacije.

Jamnikova ulica

Lovrenc Jamnik, rojen 18. 7. 1903 v Trnovcu pri Medvodah, delavec, aktivni sodelavec OF od leta 1942. V njegovi hiši so se zbirali prvi partizani, bil je tudi obveščevalec; od avgusta 1944 je bil borec Čivkotove čete, nato Škofjeloškega odreda, padel novembra 1944 ali marca 1945 v borbah z nemškim okupatorjem v Poljanski dolini nad Škofjo Loko.

Trampuževa ulica

Karel Trampuž, rojen 25. 7. 1921 v Trstu, študent na ljubljanski univerzi. Po nastanku fašizma v Trstu je emigriral skupaj s starši v Slovenijo. Živeli so na Svetju pri Medvodah. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil kmalu po zasedbi Gorenjske, bil je aktiven član OF, februarja 1943 je vstopil v NOV, toda že 18. februarja 1943 so ga v hajki zajeli belogardisti v Dobrovi pri Ljubljani, kjer je bil takoj ubit kot borec Dolomitskega odreda.

Cesta na Svetje

Cesta, ki povezuje staro Svetje.

Tehovnikova ulica

Valentin Tehovnik, rojen 19. 11. 1912 v Sori pri Medvodah, delavec. V začetku leta 1943 je postal aktivist OF in od aprila 1944 deloval kot član okrajne gospodarske komisije v Medvodah. Padel 23. 9. 1944 v Sorškem gozdu pri Medvodah.

Finžgarjeva ulica

Po pisatelju Francu Saleškemu – Finžgarju, ki je slikovito opisal ljudi naših krajev in njihove značaje.

Arharjeva ulica

Janez Arhar, rojen 11. 11. 1912 na Javorniku pri Jesenicah, stanoval na Svetju pri Medvodah, delavec. Od leta 1941 aktivist OF, aretiran 11. 3. 1943, zaprt v Begunjah nato v koncentracijskem taborišču Mauthausen, ustreljen 21. 4. 1942 v Begunjah kot talec.

Kuraltova ulica

Stanislav Kuralt, rojen 7. 5. 1921 v Medvodah, dijak klasične gimnazije v Ljubljani, kjer je politično deloval v srednješolski mladinski organizaciji, v letu 1941 v mladinski organizaciji v letu OF (SKOJ). Junija 1942 bil aretiran v Ljubljani, interniran v Gonars. Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 se je priključil NOV, kjer je bil najprej četni, nato bataljonski, brigadni politkomisar enot v Slovenskem Primorju, padel pri umiku iz Trsta 11. 6. 1945 pri Tržišču kot sekretar skojevskega aktiva.

Štalčeva ulica

Alojz Štalc, rojen 16. 10. 1920 v Zgornji Senici pri Medvodah, delavec, aktivist OF in član terenske organizacije Zgornja Senica od leta 1941. Bil je izdan in aretiran 30. 3. 1942, zaprt in mučen v begunjskih zaporih, od tam premeščen v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je umrl 1. 12. 1942.

Ulica Ivanke Ovijač

Ivanka Ovijač, rojena 17. 5. 1917 v Zgornji Senici pri Medvodah, pletilja. Od leta 1943 aktivistka OF in od leta 1944 članica KPS. Po odhodu njenega moža v NOV je bila kurirka za zvezo med partizanskimi enotami in terenskimi aktivisti, po letu 1944 jo je nemška policija aretirala na poti proti Škofji Loki in pri njej dobila pošto. Zaprli so jo v Begunje, jo mučili in internirali na Bavarsko. Po osvoboditvi se je vrnila iz taborišča. Umrla je 26. 9. 1945 za posledicami mučenja in trpljenja v zaporih in taborišču.

Šmalčeva ulica

Gvido Šmalc – Jan, rojen 9. 10. 1924 v Ljubljani, stanoval v Goričanah pri Medvodah, delavec, od leta 1942 aktivist OF, od avgusta 1942 borec Škofjeloške čete, padel v boju z nemškim okupatorjem 6. 1. 1943 pri Sv. Ožbaltu v Poljanski dolini kot mitraljezec pri umiku drugih borcev.

Čelesnikova ulica

Dr. Franc Čelesnik, rojen 27. 10. 1911 v Podkorenu pri Kranjski gori, prof. docent, predstojnik klinike čeljustne kirurgije v Ljubljani. Pred vojno deloval v naprednem študentskem gibanju v Ljubljani. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje kot član OF zdravnikov, zdravil ilegalce in partizane; septembra 1944 je odšel s skupino zdravnikov iz Ljubljane v partizane, na poti so bili zajeti v bližini Cerknice. Potem je bil zaprt v Velikih Laščah, obsojen na smrt, vendar so ga, ko so Nemci prevzeli ujetnike, premestili v Begunje. Zaprli so ga v samico za talce in odvedli v Mauthausen. Po vojni se je vključil v družbeno-aktivno delo pri ustanovitvi stomatološke klinike v Ljubljani. Umrl 28. 8. 1973 v Ljubljani za posledicami preobremenitve v strokovnem delu in mučenj v zaporih.

Na Senico

Cesta na Senico od Arčon Vinka do Knific Andreja.

Dimčeva ulica

Franc Dimc, rojen 17. 2. 1911 v Gornji vasi pri Škofji Loki, mizar, v narodnoosvobodilno gibanje se je vključil v letu 1941 in delal na terenu do odhoda v NOV 15. 5. 1944. Padel 15. 4. 1945 v boju z nemškim okupatorjem na Poreznu.

Šlosarjeva ulica

Po hišnem imenu, kjer sta živela Ivan in Stanko Trampuž.

Ivan Trampuž, rojen 26. 1. 1907 na Ladji pri Medvodah, ključavničar, v narodnoosvobodilno gibanje se je vključil leta 1941 in aktivno deloval na domačem terenu v Medvodah, bil dvakrat aretiran in zaprt v Begunjah, padel pri obkolitvi Miklavčeve hiše v Goričanah 5. 11. 1943.

Stanko Trampuž, rojen 12. 9. 1909 na Ladji pri Medvodah, tekstilni delavec, v narodnoosvobodilno gibanje se je vključil leta 1941 in deloval v organizaciji OF na terenu, 9. 6. 1942 je bil aretiran, zaprt v Begunjah, mučen in 29. 7. 1942 ustreljen na Hrušici pri Jesenicah kot talec.

Škofjeloška cesta

Cesta od križišča ceste I. razreda Ljubljana–Kranj proti Škofji Loki do nove tovarne Color.

Barletova cesta

Avgust Barle – Ambrož, rojen 22. 8. 1901 v Preski pri Medvodah, železničar, predvojni revolucionar, aktivist OF od leta 1941 in organizator narodnoosvobodilnega gibanja v Medvodah in prvi sekretar rajonskega komiteja KPS Medvode, nato sekretar okrajnega komiteja KPS Medvode in član KPS za Gorenjsko. Padel 27. 1. 1944 pri umiku iz nemškega obroča pri napadu na partijsko šolo v Cerknem kot slušatelj partijske šole.

Stanko Barle – Savo, rojen 24. 11. 1907 v Preski pri Medvodah, mizar. Aktivist OF od leta 1941 in član terenskega odbora OF v Preski, 9. 3. 1942 je pred aretacijo pobegnil od doma in se kmalu priključil Škofjeloški četi. Pozneje deloval na območju Medvod kot organizacijski sekretar okrajnega komiteja KPS Medvode, 5. 11. 1943 je bil na begu ranjen in nato zajet, zaprt v begunjskih zaporih in 31. 1. 1944 ustreljen v Šentvidu nad Ljubljano kot talec.

Cesta ob železnici

Cesta, ki se odcepi levo od Tekstilne tovarne ob železnici proti Arčon Daretu.

Preška cesta

Se imenuje po naselju Preska.

Kalanova ulica

Janez Kalan – Kosec, rojen 20. 5. 1920 v Vašah pri Medvodah, tovarniški delavec, predvojni revolucionar. Narodnoosvobodilnemu gibanju se je priključil leta 1941, bil član terenske organizacije OF Vaše, 9. 3. 1942 je pobegnil pred aretacijo od doma in se vključil v Škofjeloško četo, spomladi 1943 premeščen na območje Smlednika kot partijski sekretar okraja Smlednik; nato deloval kot organizator VOS za Gorenjsko, potem kot načelnik VDV za Gorenjsko, pozneje je bil komandant bataljona 2. brigade NO (Narodna obramba - KNOJ). Pri osvoboditvi Gorice je bil v boju teže ranjen, maja 1945 si je, da ne bi prišel v roke sovražniku, sam vzel življenje.

Dobnikarjeva ulica

Franc Dobnikar – Dimež, rojen 13. 1. 1922 v Žlebeh pri Medvodah, ščetar. V delo narodnoosvobodilnega gibanja se je vključil konec leta 1942. Februarja 1943 je dobil poziv v nemško vojsko. Kot aktivist OF je vstopil 23. 2. 1943 v NOV. Prvotno je bil kurir na medvoškem terenu in vzdrževal zvezo s Škofjeloško četo. Sredi leta 1943 je postal mladinski aktivist okraja Medvode. Bil član SKOJ. V začetku leta 1944 je bil imenovan za sekretarja okrajnega komiteja SKOJ za okraj Medvode. V sovražnikovi novembrski ofenzivi na medvoškem terenu je dne 11. 11. 1944 padel v gozdu nad Rakovnikom.

Hrastarjeva ulica

Štefan Škof – Hrastar, rojen 26. 12. 1910 v Polhovem Gradcu, stanoval v Žlebeh pri Medvodah, krojač, delavec. Od leta 1942 aktivist OF. V njegovem domu je bila partizanska javka. Od 1944 borec Gorenjskega odreda, nato Gorenjskega vojnega področja, padel 23. 3. 1942 v Selški dolini.

Bizantova ulica

Ludvik Bizant – Luka, rojen 19. 8. 1922 v Preski pri Medvodah, delavec. Pred vojno član Zveze fantov in deklet. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil v letu 1942 in deloval na terenu Medvode in v tovarni Miklavc kot član Delavske enotnosti in sekretar tovarniške partijske organizacije od septembra 1943, junija 1944 je pobegnil pred aretacijo in postal član okrajne gospodarske komisije Medvode. V nemško-belogardistični ofenzivi 11. 11. 1944 na aktiviste v Medvodah so ga zajeli, mučili in še isti dan ustrelili v Ločniški dolini.

Jože Bizant, rojen 24. 2. 1924 v Preski pri Medvodah, kurjač. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil leta 1942. Deloval na terenu v Medvodah. Po nasilni mobilizaciji v nemško vojsko je aprila 1943 pobegnil iz Celovca in se priključil borcem Žirovske čete. Bil je borec Tomšičeve brigade, nato član VOS in VDV okraja Medvode, nazadnje je bil borec zaščitne čete pri okrožnem komiteju KPS Škofja Loka, bil je tudi večkrat ranjen. Po osvoboditvi se je vključil v gradnjo socialistične Jugoslavije.

Bečanova ulica

Ivan Bečan, rojen 8. 7. 1919 v Seničici pri Medvodah, delal na očetovi kmetiji na Seničici. Leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, bil aktivist OF, 23. 4. 1943 se je aktivno vključil v delo pri organiziranju OF v Medvodah, padel pri obkolitvi ilegalnega bivališča 27. 5. 1943 pod Marjeto nad Presko kot okrajni aktivist Medvode in kandidat KPS.

Na Čerenu

Imenuje se po hribu.

Cesta v Žlebe

Naselje ob imenovani cesti.

Trilerjeva ulica

Alojz Triler, rojen 22. 5. 1907 v Preski pri Medvodah, delavec. Pred vojno član gasilskega in godbenega društva v Medvodah, v začetku leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in bil aktivist OF na terenu Medvode, 23. 7. 1944 so ga aretirali in odvedli v nemško taborišče na Bavarskem, kjer je zaradi izčrpanosti umrl 8. 4. 1945.

Jože Triler, rojen 10. 3. 1919 v Preski pri Medvodah, delavec. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil leta 1941 in deloval v Medvodah kot aktivist OF; 19. 6. 1942 se je vključil v Škofjeloško četo, marca 1943 je bil premeščen na teren Medvode kot sodelavec Avgusta Barleta, kjer je deloval kot član KPS. Pri čiščenju orožja se je ponesrečil, operirali so mu roko. Po ozdravitvi je nadaljeval z delom. Po obkolitvi aktivistov v Žlebeh 25. 7. 1943 teže ranjen; umrl 30. 7. 1943.

 Iztokova ulica

Andrej Hafner – Iztok, rojen 15. 11. 1922 v Vašah pri Medvodah, mizar, v narodnoosvobodilno gibanje se je vključil leta 1942 in deloval v Vašah, 7. 2. 1943 se je priključil borcem Dolomitskega odreda, nato Škofjeloškemu bataljonu. Ko je bil ranjen, se je vrnil na teren v Medvode, kjer je bil od septembra 1944 sekretar okrajnega komiteja KPS Medvode. Padel je 30. 12. 1944 v obrambnem boju z domačimi belogardističnimi izdajalci pri Malenškovi žagi.

Bernikova ulica

Janez Bernik – Crni, rojen 1915 v Medvodah pri Ljubljani, tekstilni tehnik, zaposlen v Mariboru. Po zasedbi nemškega okupatorja je pribežal v Ljubljano, kjer se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje kot predvojni komunist. Deloval v VOS OF Ljubljana. Decembra 1941 sodeloval pri eni izmed največjih sabotažnih akcij – pri uničenju železniškega mostu pri Preserjah. Konec januarja 1942 prišel na Gorenjsko kot član prve smučarske skupine v Sloveniji. Padel v boju z nemškim okupatorjem 11. marca 1942 pri Barbari v Poljanski dolini kot komandir Škofjeloške čete.

Bogatajeva ulica

Franc Bogataj – Rok, rojen 15. 10. 1919 v Vašah pri Medvodah, pred vojno član Zveze fantov in deklet. Februarja 1942 se je vključil v Dolomitski odred, nato dodeljen Škofjeloški četi; 26. 6. 1943 sprejet v članstvo KPS in premeščen na teren Medvode kot namestnik sekretarja, nato sekretar občinskega komiteja KPS Medvode, bil tudi član okrajnega odbora OF in komiteja KPS Medvode. Leta 1944 premeščen na Koroško kot politični aktivist, kjer je padel 10. 2. 1945 pri Sv. Jakobu v Rožni dolini.

Bogataj Janez – Aleš, rojen 10. 6. 1915 v Vašah pri Medvodah, mizarski pomočnik. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil leta 1942; v začetku leta 1944 se je priključil partizanom, nato bil aktivist OF na terenu v Medvodah. Padel v nemško-belogardistični ofenzivi proti okrajnim aktivistom OF Medvode 11. 11. 1944 v Ločnici pri Medvodah.

Cesta v Bonovec

Staro ime kraja.

Bergantova cesta

Ivan Bergant, rojen 31. 8. 1926 v Preski pri Medvodah, vajenec, pred vojno član Zveze fantov in deklet. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil leta 1941, opravljal razna kurirska dela za partizane, ki so se redno zadrževali v njihovi hiši; 2. 2. 1944 je postal kurir VOS za okraj Medvode in nato kot član SKOJ deloval na tem okraju kot aktivist in član gospodarske komisije, ustreljen iz zasede 11. 11. 1944 v Gostečah pri Škofji Loki.

Jože Bergant – Maks, rojen 31. 8. 1924 v Preski pri Medvodah, kmetijski delavec, pred vojno član Zveze fantov in deklet. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil leta 1941 in deloval kot partizanski kurir in terenski obveščevalec. Leta 1943 je bil sprejet v članstvo SKOJ in od 13. 9. 1944 mladinski aktivist na terenu Medvode. Ujeli so ga belogardisti v nemški ofenzivi 11. 11. 1944 in še isti dan ustrelili na produ v Rakovniku pri Medvodah.

Kurirska cesta

Kurirska cesta je od Podakarja mimo "Markove" hiše z enim priključkom na Bergantovo cesto, ki pelje v smeri Studenčic, drugi priključek pa pelje naprej v gozd preko vašanskega hriba, nadalje v smeri Studenčic, Žlebov itd. Po tej poti so stalno hodili naši kurirji na zvezo v Presko, Medvode, Svetje in Vaše. Ta zveza se je uporabljala od spomladi leta 1943 dalje do osvoboditve. Poleg tega so to pot uporabljali tudi ostali aktivisti za zvezo s prebivalstvom – aktivistov OF. Na tej poti skoro nikdar ni bilo sovražnikovih zased.