V osmih občinah Ljubljanske urbane regije te dni vzpostavljamo skupni sistem javne izposoje e-koles bicikEL, povezljiv tudi z Ljubljano. Do konca leta bo uporabnikom na 35 lokacijah na voljo 118 električnih koles, do leta 2028 pa bo v obtoku že 550 koles v 21 občinah. Kolo bo mogoče prevzeti v eni občini in ga vrniti v drugi.

Ljubljana z okolico je največje območje dnevnih migracij v Sloveniji. Samo v prestolnici je več kot 220.000 delovnih mest, vanjo pa se vsak dan iz drugih krajev pripelje več kot 140.000 ljudi. Prav vsakodnevne poti na delo, v šolo in po opravkih so eden glavnih razlogov za prometne konice na vpadnicah in za iskanje alternativ osebnemu avtomobilu.

Ena od njih bo zdaj tudi bicikEL, novi regijski sistem javne izposoje električnih koles, ki so ga prejšnji teden v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani slavnostno otvorili s predstavniki prvih občin, kjer se vzpostavlja sistem – v Komendi, Medvodah, Škofljici in Trzinu že te dni, v občini Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani in Mengeš pa v oktobru oziroma najkasneje do konca letošnjega leta.

Skupno je v prvi fazi načrtovanih 35 postaj z 236 priklopnimi mesti in 118 e-kolesi; največ jih bo v Medvodah, kjer je predvidenih 29 koles na devetih lokacijah, sledita Dol pri Ljubljani in Trzin s po 20 kolesi.

E-kolesa bodo imela skupno podobo in enoten operacijski sistem, posamezno kolo pa bo označeno z imenom občine, ki ga je vključila v sistem. Medvoško kolo bo tako denimo nosilo oznako Medvodam prijazno e-kolo, a bo krožilo po celotni regijski mreži, zato bodo na postajah kolesa različnih občin. Sistem bo povezan tudi z obstoječo izposojo e-koles v Ljubljani, uporabljati pa ga bo mogoče prek mobilne aplikacije Urbana.

»Ljudje v Ljubljanski urbani regiji občinske meje vsak dan prehajamo zaradi dela, šolanja in drugih opravkov. Razbremenitev regije z motornim prometom lahko dosežemo le s povezanim načrtovanjem mobilnosti. BicikEL je odličen primer, kako lahko občine, ko stopijo skupaj, ustvarijo rešitev, ki učinkovito odgovori na potrebe prebivalk in prebivalcev regije,« je ob odprtju poudarila direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije mag. Lilijana Madjar, glavne pobudnice in koordinatorke projekta. Dodala je, da mora širitev sistema spremljati tudi vlaganje v varne in povezane kolesarske poti med občinami.

Projekt se je začel leta 2024, ko je okvirni sporazum za vzpostavitev regijskega sistema podpisalo 21 občin Ljubljanske urbane regije. Po načrtu bo sistem leta 2028 živel na 94 lokacijah z 854 priklopnimi mesti, v obtoku pa bo 549 e-koles.

Mestna občina Ljubljana projekt podpira in ima pri njem pomembno vlogo zaradi povezovanja z obstoječim ljubljanskim sistemom. »Ponosen sem na sodelovanje, ki smo ga vzpostavili v Ljubljanski urbani regiji, lahko smo zgled ne le Sloveniji, temveč celemu svetu, ki je žal vse bolj razdeljen. Ključno je, da sodelujemo, se povezujemo, smo enotni in da se nikoli ne preglasujemo; tudi v tej zadevi se nismo. V ospredju so naše občanke in občani, ki jim ponujamo najboljši servis, tudi s to storitvijo. Projekt, ki se je začel z Nomagom v Ljubljani, je dozorel in se bo še razvijal,« je dejal Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana in uporabnikom zaželel dobro vožnjo.

»Za prebivalca je bistveno, da mu ni treba razmišljati, kje se konča ena in začne druga občina. Če lahko z enim sistemom opravi pot od doma do postaje, službe ali do najbližje postaje javnega potniškega prometa, postane e-kolo resna možnost tudi za vsakodnevne poti,« je poudaril Nejc Smole, župan Medvod in podpredsednik Sveta Ljubljanske urbane regije.

»Pri javni izposoji je za uporabnika najpomembneje, da je sistem preprost, dostopen in predvidljiv. Z letno naročnino 25 evrov za neomejeno število kilometrov je uporaba tudi cenovno dostopna. Z regionalnim sistemom se bistveno povečuje območje, na katerem je mogoče uporabljati e-kolo sistema Nomago. Gre za pomembno poglavje v trajnostni mobilnosti regije,« je poudaril Peter Žnidaršič, izvršni direktor za sinergije in multimodalnost podjetja Nomago.

Električna kolesa naj bi zapolnila predvsem vrzel pri poteh, ki so za hojo ali običajno kolo že razmeroma dolge, za avtomobil pa kratke. Zaradi električne pomoči so uporabna tudi za daljše razdalje in lahko dopolnjujejo vlak ali avtobus, zlasti na tako imenovanem prvem in zadnjem kilometru poti. Omogočajo trajnostno potovanje tudi starejšim in tistim z manj fizične kondicije. Kot poudarjajo na RRA LUR pa sama kolesa ne bodo dovolj: za večji delež vsakodnevnega kolesarjenja bodo ključne tudi varne in neprekinjene kolesarske povezave med občinami. Deset novih povezav v skupni dolžini približno 30 km so že uvrstili v Dogovor za razvoj regij in bodo s podporo kohezijskih sredstev izvedene do konca leta 2029.

»Promet ne pozna občinskih meja in sosedske občine moramo biti med seboj nujno bolje povezane. Skupna regijska mreža e-koles bo povezanosti regije dala nov zagon«, je dogodek sklenil Metod Ropret, župan občine Brezovica in predsednik Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije.