Zvonko Nagode (plaketa Jakoba Aljaža) - 2026
Nagnjenje za gledališče in navezanost nanj sta v njem vseskozi prevladovala. Z gledališčem je v celoti prepletena njegova življenjska pot. V gledališču črpa življenjsko moč in se kot človek izpolnjuje. Čeprav ni poklicni igralec, gledališko udejstvovanje doživlja kot poklic in zavezanost do sebe in svojega človeškega bistva. Na to dejstvo je prvič resneje opozoril v gledališki predstavi Klopca, ki jo je za nekdanje Kulturno umetniško društvo Medvode pod taktirko poklicnega gledališkega režiserja Branka Kraljeviča leta 2008 uprizoril s poklicno gledališko igralko Barbaro Jakopič Kraljevič. Za nastopanje v gledaliških predstavah je prejel več priznanj na tekmovanjih v Sloveniji. Med drugim so mu leta 2002 podelili plaketo za najboljšo moško vlogo na Čufarjevih dnevih na Jesenicah v predstavi Jeppe s hriba v izvedbi Kulturno umetniškega društva Pirniče, zlato Linhartovo značko za izjemne dosežke na področju gledališke in lutkovne dejavnosti 1990 ter posebno priznanje za vlogo sobarja v predstavi Zaprta vrata v izvedbi Kulturno umetniškega društva Fofité na Čufarjevih dnevih 2024. Žirija je ob podelitvi slednjega priznanja med drugim zapisala: »Igralec sicer miniaturno vlogo predstavi z izrazito odrsko prezenco, s čistostjo figure in stilizmom, ki včasih prerase v grozljivo monotono ponavljanje gest, mimike in prostorskega obvladovanja. Poleg čiste dikcije za svojo igralsko izraznost uspešno uporablja tudi tišino, masko in odrsko disciplino.«
Njegovo delo na področju ljubiteljske kulture in ustvarjanja pušča vidno sled pri bogatitvi kvalitete življenja v lokalnem okolju. Spodbuja k večji zavzetosti pri uresničevanju vrednot, ki na svojstven način prispevajo k boljšim medsebojnim odnosom in prizadevanju za skupno dobro. Ker njegovo delovanje izhaja iz pozitivnih vzgibov njegove etične drže, je vredno biti zgled življenjskega pričevanja. Je zgled osebe, ki z majhnimi deli premika velike stvari, in je dokaz, da je mogoče v vsakdanjih stvareh z razvijanjem lastnih talentov graditi lepšo prihodnost zase in za skupnost. Kot priseljenec se je v lokalno skupnost vključil predvsem prek gledališča. Življenje v novem okolju je začel v zavesti, da novi sredini, v kateri živiš, tudi nekaj daš. S svojim zgledom in dejanji je prispeval k temu, da je ta svet vsaj malo prijaznejši, lepši in boljši.
Zaradi vsega v besedilu navedenega si Zvonko Nagode zasluži občinsko priznanje – plaketo Jakoba Aljaža."