Na sotočju dveh rek, Sore in Save, so se v preteklosti pletle številne zgodbe. Zadnja velika se je zgodila pred dobrima dvema letoma, ko so to območje zajele hude poplave in odnesle velik del tega, kar smo pred tem gradili skupaj. Hude ujme se spomnimo vsi, ampak redkokateri, poznate zgodovino tega prostora in te stavbe. To mesto je včasih predstavljalo prostor ribolova, strelišča, prehajanja iz enega brega na drugega, sončenja, kopanja, danes pa celo prostor zagotavljanja plina in razporejanja odpadnih voda. Območje je bilo prvič naseljeno že v prazgodovini, kasneje so ga uporabljali tudi Rimljani, že v 15. stoletju pa je o celostnem prometnem načrtovanju razmišljal takratni cesar in dal zgraditi most, ki je botroval temu, da je ta prostor postal pomembno prometno križišče, kjer se je dolgo časa pobirala mitnina, prometna pristojbina.

 

Da pa bi vam približali še pot te hiše, smo zbrali nekaj zgodb, ki, ene točno druge tudi manj, o tem lahko presojate sami, beležijo tukajšnje dogajanje. Malokomu je znano, da je bila občinska stavba na Cesti komandanta Staneta 12 najprej mlin. Reka Sava je tisti čas tekla po kanalu tik ob vzhodni steni hiše, kjer se je vrtel mlin, v kleti stavbe pa mlelo žito. V nadstropju, saj pritličja zaradi visokega stropa mlina ni bilo, so bivali mlinarjevi – njeni prvi stalni prebivalci. Med Savinim naravnim tokom in kanalom pa je bilo manjše prodišče, ki so ga domačini poimenovali Otok ljubezni, katerega etimologijo z velikim veseljem prepuščamo vaši domišljiji. Sicer pa naj bi imeli na sam otok vstop le člani Društva bosonogih s posebnim praporom, ki ga nekateri štejejo za najstarejšo zastavo katerekoli društvene organizacije na tem območju.

 

To so bili začetki stavbe na številki 12, kaj pa začetki stavbe na številki 14, ki je svojo znamenito, prirezano obliko, od svojega nastanka obdržala v vseh štirih, menjajočih se državnih tvorbah? O njenem nastanku krožijo razne govorice, tista o dveh skopih bratih, ki sta zaradi spora zgradila le polovico hiše, se zdi še najbolj verjetna. Ker pa v hiši na koncu nista zaživela, je ta kasneje dobila povsem druge namembnosti. V njej naj bi se nahajali konjušnica, skladišče, pisarne, arhiv in celo družabni prostori. Stara vrtnica, ki je zagotovo najžlahtnejši del te prirezane hiše in ki jo lahko predvsem v poletnih mesecih vidite cveteti ob steni pa daje stavbi skozi vsa ta leta prav poseben pečat.

Po drugi svetovni vojni sta se hiši združili ter nacionalizirali in postali pomembno upravno ter družbeno središče dejavnosti v skupnosti, ki pravzaprav nikoli ni postala občina, ampak je ostala sedež nekakšne zveze krajevnih skupnosti v okraju Ljubljana. Leta 1960 se je stavba občutno povečala, saj so ji prizidali številne prostore, da je dosegla obliko, po kateri je znana še danes. V obeh stavbah so prostore našle policija, matični urad, krajevna skupnost, knjižnica, drogerija Pago, podjetje Donit, planinsko društvo, mladinski kulturni center, gasilska zveza in mnoge druge organizacije, v prvem nadstropju, prav nad današnjo avlo, pa se je hiša celo ponašala s svojo protokolarno in poročno dvorano. Ideja, da bi Medvode imele svojo skupščino in svojega župana, je bila končno uresničena leta 1994, a v samem začetku je občina delovala brez svojih upravnih prostorov v Medvodah. 

 

Leta 1996 je novonastala Občina Medvode to stavbo obnovila in povišala tretje nadstropje. Načrtovano investicijo, ki jo je zrisal arhitekt Peter Ogorelec, je izvajalo podjetje SGP Tehnik iz Škofje Loke. V prostore občine se je naselila celotna občinska uprava, ki je do takrat svoje poslanstvo opravljala izven območja občine, v drugem nadstropju stavbe nekdanje skupne občine Ljubljana Šiška, na Trgu prekomorskih brigad 1. Sprva so bili v prenovljeni stavbi prostori namenjeni tudi lokalnim zvezam društev, kar pa žal ni nikoli zaživelo. V polovici najvišjega nadstropja je svoje prostore našla še Televizija Medvode, ki z nami, in bdeče nad nami, ostaja še danes.

 

Trideset let kasneje - torej leta 2026 - smo ponovno tu. Po zaslugi projektantov (podjetja Obrat), izvajalca (podjetja Diming) in številnih podizvajalcev obrtnikov je ta hiša ponovno zadihala, sosednja hiša pa bila skorajda v celoti ponovno zgrajena. Hvala tudi vsem vam za obisk danes in obiske, ki nam jih boste namenili  v prihodnje. Zgodbe bodo ostale.