V mesecu aprilu so arboristi iz podjetja DrevoRez d. o. o. po naročilu Občine Medvode na pobudo okoliških stanovalcev obrezovali veteranske platane pri izviru ob Cesti na Svetje. Ob tem so pripravili zanimiv zapis z razlago opravljenega dela.

»Skupina zelo starih dreves, posajena so bila pred 120 leti, ni na seznamu Naravnih vrednot, a smo kljub temu z njimi ravnali kar se da previdno. Merilo za uvrstitev na seznam je obseg debla, kriterij se razlikuje glede na vrsto drevesa, pri platanah je kriterij kar 6 metrov obsega. Zato je veliko starih dreves zakonsko nezaščitenih in je njihova dobrobit odvisna samo od dobre volje lastnika.

Tako stara drevesa so izredno občutljiva na agresivno obrezovanje, zato je treba z njimi delati v rokavicah. Pri veteranskih drevesih se naenkrat lahko odstrani do največ 10 % listne mase. Če se odstrani preveč, drevesa izčrpajo koreninske zaloge sladkorjev in lahko s časoma propade celo drevo.

Tako stara drevesa niso sposobna več zapirati večjih ran, zato se pazi, da se odrežejo samo veje manjšega obsega, sicer se lahko okužba iz odrezane veje prenese v glavno deblo in drevo posledično propade.

V preteklosti so bila drevesa obglavljena, povzročenih ran niso zaprla, če bi jih ponovno obglavili, bi zelo verjetno propadla.

Poleg suhih in poškodovanih vej in vrhov smo krajšali veje, ki so silile v bližnje bloke in dolge horizontalne veje nad parkiriščem, ki bi jih lahko polomil kak težek sneg.

Ker platane rastejo nad cestno razsvetljavo, parkiriščem in ograjami, je bilo vsako večjo vejo treba privezati in z vrvjo previdno spustiti na tla. Pri delu smo večinoma uporabljali ročne žage, z njimi si pri rezih natančnejši in zmanjšaš poškodbo debla in ostalih vej.

Obrezovali smo jih s pomočjo arboristične vrvne tehnike in plezanja. Zaradi nedostopnega terena in gostote krošenj obrezovanje s košaro ni prišlo v poštev. Lestev poklicni drevesni plezalci pri svojem delu ne uporabljamo.

Veteranska drevesa so izredno pester in pomemben del mestnega ekosistema. Nudijo življenjski prostor številnim živalskim vrstam, ptičem, netopirjem, žuželkam. Poleg tega so dom za številne koristne lišaje in lesne gobe, ki pomagajo ohranjati zdravje okoliških dreves. Da se ta vloga v čim večji meri ohrani, se pušča pri miru debelejše suhe štrclje, ki ne predstavljajo nevarnosti za okolico.

Strokovno se dreves pri obrezovanju ne niža, saj imajo ta na vrhu najbolj aktivno krošnjo. Če jih »obglavimo«, znižana drevesa dobijo hormonski pospešek, podivjajo in poženejo na vrhu navzgor cel kup novih, slabo vraščenih vej. Tako dobimo po nepravilnem obrezovanju v nekaj letih enako visoko drevo, ki ima namesto enega stabilnega vrha cel kup nestabilnih vrhov, ki se potencialno lahko odlomijo. Taka drevesa so manj varna in dražja za vzdrževanje.«