V hiši Zavrh 2, po domače »pri Bačniku« in kasneje »pri Korelnu«, je bil 6. julija 1845 rojen Jakob Aljaž (1845–1927), duhovnik, skladatelj, planinec in slovenski narodni buditelj. Hiša predstavlja materialno in simbolno obeležje tej pomembni osebnosti slovenske zgodovine. Leta 1970 je bila ob 125-letnici Aljaževega rojstva na fasado nameščena spominska plošča. Hiša je bila deloma obnovljena v letih 2004–2012 ter dokončno obnovljena in opremljena v letih 2017–2022. V njej so urejene veža, »hiša« s krušno pečjo, vinska klet, spominska soba, kašča in galerijski prostor v prvem nadstropju.

***

Leta 1923 je pri svojih 78 letih Jakob Aljaž v Planinskem vestniku o svojem zgodnjem otroštvu in družini v Zavrhu zapisal:

»Rojen sem bil 6. junija 1845 v vasi Zavrh št. 2 (pri Bačniku) pod Šmarno goro, župnije Smlednik na Gorenjskem. Oče so bili Anton, mati Elizabeta, doma iz Dobrove pri Ljubljani. Imel sem pet bratov in dve sestri. Jaz sem bil četrtorojeni otrok. Oče so imeli srednje veliko posestvo in so še nekaj prikupili (skupaj 130 mernikov posetve). Bili so ključar cerkve na Šmarni gori, pobožen mož, dober narodni pevec, branja nevešči, pa imeli so izvrsten spomin. Rojeni so bili leta 1795 ter so učakali 83 let. Mati so znali dobro brati, imeli so sv. pismo, staro 100 let, in skoraj vse nabožne bukve zadnjih dveh stoletij.«

V resnici je bil Aljaž šesti od desetih otrok, rojenih v družini; njegov brat in sestra sta umrla v otroštvu in se ju Aljaž ni mogel spomniti. Krščen je bil v Smledniku, kjer je do leta 1855 obiskoval tudi šolo, kasneje pa se je izobraževal v Ljubljani in nekaj časa na Dunaju. Leta 1867 je vstopil v ljubljansko bogoslovje in leta 1871 v duhovniško službo. Kot župnik je služboval na Dobravi pri Kropi in od leta 1889 naprej na Dovjem, kjer je 4. maja 1927 tudi umrl in bil pokopan.

Aljaž ima najdragocenejše zasluge za razvoj slovenskega planinstva. Na Triglav se je prvič povzpel leta 1887. Avgusta leta 1895 je na njegovem vrhu postavil stolp, ki ga je kasneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Aljaž je v veliki meri zaslužen za prepoznavnost in priljubljenost naše najvišje gore. Uredil in označil je tudi številne planinske poti ter sodeloval pri planinskih gradnjah, med drugim pri Triglavskem domu na Kredarici in Aljaževem domu v Vratih.

Že v šoli v Smledniku se je Aljaž navdušil nad glasbo in zborovskim petjem, ki sta ga spremljala do konca življenja. Ob spodbudi skladatelja Antona Foersterja je kasneje tudi komponiral in se kot skladatelj uvršča med slovenske romantične ustvarjalce. Številne njegove pesmi so danes ponarodele; med njimi je najbolj znana slovenska planinska himna Triglav, ki je bila  posebej pomembna za slovensko narodno gibanje.

Občani Medvod smo lahko ponosni, da se je prav pri nas rodil tako velik mož duha in dejanj kot je bil to Jakob Aljaž zato je prav on tudi občinski zavetnik, 6. julij, na njegov rojstni dan, pa v Medvodah praznujemo tudi občinski praznik.