ZGODOVINA

Medvode z okolico so bile naseljene že zelo zgodaj, o čemer pričajo najdbe iz prazgodovinskih gradišč na Smledniškem hribu in v Polhograjskih Dolomitih ter ostanki rimske naselbine in grobov v Medvodah. Po dobi preseljevanja ljudstev so se na tem prostoru ustalila predvsem slovanska plemena, ki pa so po kratkotrajni državni samostojnosti kmalu prešla pod vpliv bavarske in kasneje karolinške frankovske države. Od tam se je k nam širil vpliv germanskih fevdalcev, saj jim je cesar podeljeval obsežne posesti. Smlednik z okolico so dobili grofje Weimar Orlamunde in njihovi vazali so na Smledniškem hribu za varstvo svoje posesti in prometne poti od Kamnika proti Škofji Loki zgradili utrjen stolp. Sora z okolico je pripadala loškemu gospostvu, ki so ga dobili v fevd škofje iz Freisinga na Bavarskem. Patriarhi iz Ogleja pa so imeli v posesti Goričane z okolico. Seveda so se lastniki teh posesti menjali, a med bolj poznane mogočnike lahko štejemo še grofe Celjske, Andeške in Španhajme. V srednjem veku so se okoli gradov, predvsem Smlednika in Goričan ter prafar, med katerimi je bila med prvimi ustanovljena prav v Sori, razvila lokalna središča, ki so vse do današnjih dni ohranila svoj kmečki značaj. Medvode so začele dobivati večji pomen ob koncu petnajstega stoletja, ko je cesar dovolil Kranju Radovljici in Tržiču zgraditi most in pobirati mostnino. V devetnajstem stoletju so v Medvodah pobirali mitnino, dobili pa so še železniško postajo ter pošto in hranilnico. S tem so bili postavljeni tudi temelji za začetek  industrije, ki se je pridružila obratom papirnice v Goričanah, ki je imela mnogo starejšo tradicijo. Pred prvo svetovno vojno je bila v Medvodah ustanovljena tovarna olja, med obema vojnama pa še tekstilna in mizarska tovarna, ki so predstavljale, skupaj z Donitom, ki je nastal po drugi svetovni vojni ogrodje tudi sedanji industriji, ki je, z izjemo Goričan, skoncentrirana izključno ob sotočju Save in Sore. Večina prebivalstva pa se je vse do sredine prejšnjega stoletja preživljala s kmetijstvom in gozdarstvom ter čebelarstvom, prej pa še z domačimi obrtmi, pa tudi s pridelovanjem lanu in izdelavo platna ter pletenjem kit za slamnike. Nekateri v Medvodah in Polhograjskih Dolomitih pa so se že v začetku dvajsetega stoletja preizkusili tudi s turizmom. Omeniti velja tudi  rudnik svinca in živega srebra v  Knapovža v dolini Ločnice, ki je deloval še po drugi svetovni vojni.