|
PODROČJE ZAŠČITE IN REŠEVANJA
GASILSKA
DRUŠTVA
Potek meje
občine Medvode
Na severovzhodnem
delu meja občine poteka skladno z mejo KS Smlednik. Na
severovzhodnem delu je meja KS Smlednik. Meja poteka od reke Save
v Mošah in ob Trbojskem polju do Krevlja. Proti vzhodu poteka meja
KS Smlednik od Krevlja s Torovim poljem proti Zapoškim poljem,
Repenjskim hribom do Baronovih travnikov. Na vzhodnem delu meji
KS Pirniče. Meja poteka od Hrušice do Zavrha, Šmarne gore, Grmade,
Vikrč do reke Save. Nadaljuje se pod vznožjem Medanskega hriba,
prečka Staneški hrib, Babni dol in preko Toškega čela doseže
Jarčji potok. Na južnem delu meji KS Preska na Polhograjsko
hribovje. Poteka od Jarčjega potoka preko Velikega vrha do
Štancarja. V nadaljevanju poteka po KS Trnovec -Topol ob Ilovem
vrhu, mimo Topola in Belega do Sečnikovega mlina, ki je že skoraj
v Polhograjski dolini in se vzpne nazaj pod vas Belo. Od vasi Belo
poteka po robeh Polhograjskih dolomitov do Grmade in Tošča. Vasi
Belo in Setnica s področjem Polhograjskih dolomitov so prišli pod
Občino Medvode z novo lokalno organiziranostjo. Prej sta bili vasi
pod upravo Občine Ljubljana Vič-Rudnik. Meja nadaljuje pot preko
Malega Tošča na Kosmati hrib, Veliki Babnik, Gontarske planine in
se sreča z mejo KS Sora v bližini vasi Osolnik. Nadalje poteka od
Osolnika, Homa, Sore, Dola, Drage, prečka reko Soro, teče po
Sorškem polju ob Sori do Zg. Senice in nato do magistralne ceste
Ljubljana Kranj pri Jeprci. Pride v KS Zbilje in poteka po
Podreškem polju do reke Save in Kodrina. Zavije po Savi navzgor
mimo Dragočajne in Moš kjer se sreča z mejo Ks Smlednik na
Trbojskem polju.
Občina
medvode meji na jugu na
mestno občino Ljubljana, na zahodu na občino Dobrova-Polhov
Gradec, na severozahodu na občino Škofja Loka, na severu na občino
Kranj in na vzhodu na občino Vodice.
Ostali podatki
Občina Medvode meri
7.746ha ali 77,46km2. Razdeljena je na 11 Krajevnih in
2 Vaški skupnosti. V občini Medvode je 31 naselij, v katerih
stalno prebiva okrog 14.151 prebivalcev. Imamo 4690 gospodinjstev.
V ravninskem delu občine živi približno polovica vsega
prebivalstva.
Okoljski vidiki
Industrija in drobna
obrt je dobro razvita. Najmočnejši sta kemična in papirna
industrija, ki pa je hkrati tudi potencialni vir delovnih in
ekoloških nesreč.
V Medvodah se
zlivata reki Sava in Sora, ki zlasti spomladi in jeseni radi
poplavljata. Na Savi je zgrajena hidroelektrarna Medvode, ki
zagotavlja okrog 16MW vršne električne energije. Gor vodno na Savi
pa je še hidroelektrarna Mavčiče. Obe predstavljata potencialno
nevarnost poplav ob naravnih in drugih nesrečah.
Čez Medvode poteka
regionalna cesta in železniška proga Ljubljana Kranj, ki naselje
delita na dva dela. Na tej infrastrukturi so možne prometne in
ekološke nesreče.
Medvode ležijo na
tektonski prelomnici, ki lahko povzroča zemeljske potrese do osme
stopnje po MSK lestvici.
Zaradi geografske
lege pa so prisotne tudi ujme z viharji ter žled. Pozimi se žled
pojavlja zlasti v Polhograjskih Dolomitih. Poleti pa je tam suša
in pomanjkanje pitne vode. Za oskrbo prebivalstva s pitno vodo ob
naravnih in drugih nesrečah ima občina Medvode razporejene štiri
cisterne za prevoz pitne vode. Cisterne se nahajajo v PGD Sp.
Pirniče-Vikrče-Zavrh, PGD Smlednik, PGD Sora in PGD
Preska-Medvode.
Nadmorska višina
občine Medvode je 315m. Najnižja točka je v Vikrčah in znaša 305m,
najvišja pa na Malem Tošču ter znaša 902m.
Zime so mrzle.
Povprečna temperatura se giblje okrog 0ºC. Poletja so topla.
Povprečne temperature so okrog 17ºC.
Zaradi poseljenosti,
industrije in bogatega naravnega okolja z veliko gozdovi so
pogoste tudi požarne nesreče v bivalnem, industrijskem in naravnem
okolju. Zaradi tega okoljskega vidika razvijamo močno in sodobno
javno lokalno gasilsko službo.
Možne naravne in
druge nesreče
- Zemeljski
potres do 8 stopnje po MSK lestvici
- Poplave ob
reki Savi in Sori
- Ekološke
nesreče, zlasti Medvode ter Vaše in Goričane
- Požarne
nesreče
- Viharji in
ujme s točo
- Žled
- Suša
- Nesreče v
prometu
Sistem Zaščite
in reševanja
Sistem Zaščite in
reševanja se aktivira, ko redne službe v prostoru zaradi naravne
ali druge nesreče ne morejo več obvladovati stanja. Gasilske enote
imajo odzivni čas od 5 do 15 minut. Enote Civilne zaščite pa od 4
do 8 ur.
Na podlagi
veljavnih predpisov, Občina Medvode razvija sistem
Zaščite in reševanja,
ki ga predstavljajo pripadniki Civilne zaščite in prostovoljne
operativne gasilske enote, ki so organizirane v šestih
Prostovoljnih gasilskih društvih: PGD Preska-Medvode, PGD Sora,
PGD Smlednik, PGD Zbilje, PGD Zg. Pirniče in PGD Sp.
Pirniče-Vikrče-Zavrh. Naša Prostovoljna gasilska društva so
združena v Gasilsko zvezo Medvode, ki ima sedež v občinski stavbi.
Po zakonu pa
so dolžni organizirati sile zaščite in reševanja tudi v podjetjih,
tovarnah, zavodih in šolah. Vrste in velikost dolžnostnih in
prostovoljnih enot so prikazane v
Organigramu
Zaščite in reševanja.
Kako ravnamo v
primeru nesreče
Ohranimo mirno
glavo, če je le mogoče, skušamo pomagati sebi in drugim. Najprej
poiščemo pomoč pri najbližjih: sosedih, prijateljih ali pri
ljudeh, ki so prisotni na kraju nesreče ne uspemo rešiti situacije
sami, nemudoma pokličemo Center za obveščanje
112 pokličemo:
-
Če potrebujemo nujno medicinsko
pomoč, pomoč gasilcev, gorskih in jamarskih reševalcev ali pomoč
drugih reševalnih služb
-
Če opazimo, da gori, da je
onesnažen vodotok, grozi zemeljski ali snežni plaz, da so
pretrgane električne ali telefonske žice ali če opazimo druge
pojave, ki predstavljajo potencialno nevarnost za življenje ali
zdravje ljudi in živali ali za varnost premoženja in okolja
-
Če ob nesreči ali ob povečani
ogroženosti zardi naravnih ali drugih nesreč potrebujemo
informacije o motnjah v preskrbi s pitno vodo in električno
energijo, o motnjah v telefonskem omrežju ter o stanju snežne
odeje v visokogorju.
Ko pokličemo
povemo:
-
Kdo kliče?
-
Kaj se je zgodilo?
-
Kdaj se je
zgodilo?
-
Koliko je
ponesrečencev?
-
Kakšne so
poškodbe?
-
Kakšne so
okoliščine na kraju nesreče (poškodbe infrastrukture, nevarne
snovi, ogenj….)?
-
Kakšno pomoč
potrebujemo?
Sistem
alarmiranja
Alarmiranje ob
nevarnosti naravnih in drugih nesreč kot enoten sistem v državi
upravljajo Center za obveščanje Republike Slovenije ter Regijski
centri za obveščanje.
Občina Medvode ima
sistem alarmiranja. Štiri sirene so vezane preko radijskih postaj
na Regijski center za obveščanje, ki jih lahko vsak trenutek
sproži. Daljinsko prožene sirene so montirane na PGD Zg. Pirniče,
PGD Preska-Medvode, PGD Sora in PGD Smlednik.
Znaki za
alarmiranje
|
Grafična predstavitev
znaka |
Vrsta nevarnosti |
|

|
1. OPOZORILO
NA NEVARNOST – enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti, se
uporabi za napoved bližajoče nevarnosti visoke vode, požara,
ekološke in drugih nesreč
Vključi radio
ali TV sprejemnik in spremljaj obvestila o nevarnostih in
ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi. |
|

|
2.
Neposredna nevarnost – zavijajoč zvok sirene, ki traja 1
minuto, se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru,
radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada
ter ob drugih nevarnostih.
Vključi radio
ali TV sprejemnik in spremljaj obvestila o nevarnostih in
ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi. |
|

|
3. Konec nevarnosti
– enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund, se obvezno uporabi
po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za
neposredno nevarnost.
Spremljaj
obvestila na radiu ali TV. |
|
|
4. Preizkus siren se opravlja vsako prvo soboto v mesecu
ob 12. uri in je enak znaku za konec nevarnosti! |
Štab Civilne
zaščite
Štab Civilne zaščite
občine Medvode sestavlja poveljnik in šest članov, ki pokrivajo
posamezna strokovna področja dela. Sedež štaba je na občini
Medvode. Štab vodi poveljnik, ki štab tudi sklicuje.
Štab vodi vse
aktivnosti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, ko
redne službe, ki so organizirane v prostoru ne morejo več same
obvladovati položaja.
Pripadniki Civilne
zaščite se kadrujejo in razporejajo kot: člani štaba, poverjeniki
CZ, člani enot prve medicinske pomoči, tehnično reševalnih enot,
člani enot za podporo, člani RKB enot, člani enot za vzdrževanje
in oskrbo zaklonišč. Aktivnosti zaščite in reševanja na terenu
neposredno vodijo imenovani vodje intervencije, ki imajo po zakonu
tudi določena pooblastila.
Prostovoljne
gasilske enote
Prostovoljna
gasilska društva imajo organizirane operativne gasilske enote za
hitre intervencije ob požarnih in drugih nesrečah. Vsako gasilsko
društvo pokriva svoj požarni okoliš. V primeru, da požarne nesreče
na svojem požarnem okolišu ne more obvladovati pokliče neposredno
ali preko Regijskega centra za pomoč sosednja društva.
Neposredne
aktivnosti zaščite in reševanja ob požarnih in drugih nesrečah
vodi vodja intervencije, ki prihaja iz operativne gasilske enote
oziroma društva, ki pokriva prizadeti požarni okoliš. V primeru,
da na intervenciji sodeluje poklicna gasilska brigada, poveljstvo
na intervenciji prevzame poveljnik gasilske brigade.
Osrednja operativna
gasilska enota v občini Medvode je po sklepu župana PGD
Preska-Medvode.
Povezave s
podrejenimi dokumenti v PDF formatu:
-
Organigram zaščite in reševanja
-
Članek Lojza Tršana o PGD Smlednik
Nekatere povezave
s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
-
Uprava RS za zaščito in reševanje
- Zveza radioamaterjev Slovenije
-
Rdeči križ Slovenije
- Slovenska Karitas
- Kinološka
zveza Slovenije
- Gasilska
zveza Slovenije
NA
VRH
Mag.
Leopold Knez
Februar
2003
|